Zgodovinski pregled

Leta 2013 je bil 2. oktobra razglašen izbrani projekt ob zaključku arhitekturno-urbanistične delavnice Narodni dom in Knjižnica Logatec. Izbrana je bila arhitekturna rešitev biroja Arrea, ki ga vodi priznana arhitektka Maruša Zorec.

Leta 2010, ko je Hotedršico po močnem deževju in porušenju pregrade v Žejni dolini doletela velika poplava, je bila poplavljena tudi knjižnica. Uničenih je bilo 886 enot gradiva.

Leta 2007 je bila prenovljena Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev. V tamkajšnji podružnični osnovni šoli je dobila prenovljen prostor v pritličju. Ob tej priliki je bila vzpostavljena tudi avtomatizirana izposoja gradiva in vzpostavljeni dve  internetni delovni postaji za uporabnike.

Leta 2006 je dobila nove prostore na novi lokaciji tudi Krajevna knjižnica Hotedršica. Iz Zadružnega doma se je preselila v prostore nekdanje osnovne šole nasproti župnišča v središču kraja. Knjižnica je bila na novo avtomatizirana in s tem vključena v avtomatizirano izposojo gradiva. Hkrati so dobili obiskovalci možnost uporabe dveh računalniških mest.

Leta 2004 se je v Knjižnici Logatec pričela prenova prostorov, s katero se je spremenila tudi namembnost nekaterih površin v knjižnici. Knjižnica, ki je bila ponovno odprta 11. februarja 2005, je pridobila kletne prostore za potrebe skladišča, pritličje je bilo v celoti preurejeno tako, da se je namenilo izposoji gradiva za otroke, mladino in odrasle (leposlovje), v prvem nadstropju, ki služi izposoji strokovne literature, pa je bila urejena še čitalnica. Mansardni prostori so bili preurejeni za potrebe uprave, nabave in obdelave gradiva.

Leta 2003 je dobila nove, večje prostore na novi lokaciji (v Stari šoli) Krajevna knjižnica Rovte. Do decembra 2003 je delovala v tamkajšnji osnovni šoli.

Od leta 1997 poteka avtomatizirana zposoja gradiva s pomočjo računalnika. S tem je knjižnica široki ponudbi različnih dejavnosti dodala še sodoben vidik razvijanja knjižničarstva in oblikovanja informacijskega središča v Logatcu.

Leta 1996 je knjižnica z uvedbo računalniške obdelave gradiva postala aktivni član vzajemnega kataloga slovenskih knjižnic (COBISS) in omogočila uporabnikom dostop do interneta.

Leta 1990 je knjižnica za pet let upravno postala del Občine Logatec, leta 1995 pa je začela delovati kot samostojni javni zavod z imenom Knjižnica Logatec, v okviru katere danes delujejo  še krajevne knjižnice v Rovtah, na Vrhu Svetih Treh Kraljev in v Hotedršici.

Leta 1987 je knjižnica dobila nove prostore v prizidku Narodnega doma. Upravno je tedaj spadala pod Samoupravne interesne skupnosti. S preselitvijo v večje,  sodobno opremljene prostore je poleg izposoje začela razvijati še vrsto drugih dejavnosti (ure pravljic, prireditve za otroke, literarne večere, okrogle mize, razstave itd.).

Do leta 1987 je knjižnica delovala v Narodnem domu na skromnih 55 m². V okviru njene matičnosti (ne pa organizacijsko) so delovale še krajevne knjižnice v Gor. Logatcu, v Rovtah in v Hotedršici.

Leta 1946 je bila ustanovljena Ljudska knjižnica Logatec. Več kot tri desetletja v njej ni bilo redno zaposlenih knjižničarjev. Njihovo delo so z veliko predanostjo opravljali ljubitelji knjig. Prva knjižničarka je bila redno zaposlena šele leta 1982.

Leta 1861 se je na Slovenskem začela doba čitalnic, v katerih se je odvijalo kulturnopolitično, narodno in družabno življenje, zlasti izobražencev in meščanstva. Čitalnice so delovale le v večjih krajih. Na podeželju so v začetku 20. stoletja podobne dejavnosti začela gojiti različna prosvetna društva. V Logatcu sta bili taki predvsem Katoliško izobraževalno društvo z orlovskim odsekom (ustanovljeno 1907) in društvo Sokol (ustanovljeno 1908). V obeh društvih sta delovali knjižnici, predhodnici sedanje Knjižnice Logatec, ki sta dobili svoje prostore v Društvenem domu na Griču (1910) in v Sokolskem domu, ki ga danes imenujemo Narodni dom (1923).